Ribe imajo vodni respiratorni sistem, ki ni enak kot pri kopenskih živalih. Ribe lahko dihajo pod vodo, ki jih morski sesalci, kot kitovi, ne morejo storiti, kot bi morali pogosto potovati na površino, da bi dihali. Ribe imajo škrge, ki so njihov dihalni organ. Škriljke so pernate in tanke plasti membrane, ki vsebujejo zračne posode. Kisik prehaja skozi škrge, ki ribe dihajo.
Manj porabljena energija
Ribe so hladnokrvne, kar pomeni, da prevzamejo temperaturo okolice. Ribe porabijo manj energije kot toplokrvna bitja. Toplo-krvne živali morajo svoje živilo pretvoriti v energijo, da prilagodijo telesno temperaturo. Kot hladnokrvne živali ribam ne potrebujejo niti kisika. Ribe uporabljajo svoje škroge za izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida.
Voda v primerjavi s hladno vodo
Ribe so občutljive na temperaturo, ker so hladnokrvni in ne morejo ohranjati stalne telesne temperature, kot so ljudje in drugi sesalci. Večina vrst rib ne more preživeti v prehladi ali prevroči vodi. Ko je voda prehladna, presnova postane počasna in upočasnijo. Ko se voda segreje, se njihova metabolizacija pospeši in jedo in prehaja hrano hitreje in raste hitreje. Prav tako imajo več energije za razmnoževanje. Ker pa se voda segreje, lahko ribica doživi sesekanje kisika. To pomeni, da potrebujejo več kisika za podporo njihovemu hitrejšemu metabolizmu. To morda ni mogoče, ker topla voda ponavadi ni kisika.
Dihanje počasi
Ribam ni treba dihati tako hitro v hladni vodi, ker se je njihova metabolizma upočasnila in preprosto ne potrebuje toliko kisika. Poleg tega hladna voda vsebuje več raztopljenega kisika kot tople vode, zato jim ni treba delati tako težko, da bi se kisik izvlekel. Zmanjšanje temperature vode samodejno pomeni zmanjšanje kisika.
Kisik iz vode
Ribe vdihavajo raztopljeni kisik iz vode z njihovimi škrgami. Če ni dovolj raztopljenega kisika, se lahko ribe zadušijo. Zmanjšanje vsebnosti kisika v vodi lahko nastane s padcem temperature, prisotnostjo kontaminantov ali stagnjenjem toka zaradi blokade ali drugih ovir.
